Kljub temu, da je konoplja kompleksna rastlina z več kot 400 kemičnimi entitetami, je industrija konoplje praviloma še vedno osredotočena na zgolj dva že znana kanabinoida: THC in CBD, kar pa ne pomeni, da v ospredje ne prihajajo tudi drugi kanabinoidi. Eden od takšnih je zagotovo kanabigerol CBG, eden od tako imenovanih manjših kanabinoidov, ki dobiva vse večjo pozornost strokovnjakov. Ti so ga začeli pobliže spremljati prav zaradi njegovih protibakterijskih, protimikrobnih in protivnetnih lastnosti. Zdravilni učinki CBG-ja, o katerih že pišejo v strokovnih literaturah, tako med drugim vključujejo protiglivično in protivnetno delovanje, spodbujanje apetita ter uspešno zaviranje rasti rakavih celic.
Kaj sploh je CBG?
Cannabigerol oziroma CBG je nepsihoaktivni kanabinoid, ki ga najdemo v sevih konoplje z nizko vsebnostjo THC-ja in visoko vsebnostjo CBD-ja, ter ki podobno kot oba že bolj znana kanabinoida, reagira s kanabinoidnimi receptorji v možganih, s tem da ta kanbinoid delujetudi kot blažilnik psihoaktivnosti in paranoje, ki ju zna povzročiti THC. Pozitivno deluje v boju proti vnetjem, bolečinam in slabosti ter upočasnjuje širjenje rakavih celic. Raziskave so še pokazale, da znatno zmanjšuje očesni tlak, ki ga povzroča glavkom, uporaba sevi z visoko vsebnostjo CBG-ja pa pomaga tudi pri zdravljenju bolezni, kot so črevesne težave, Crohnova bolezen in rak.
CBG v majhnih količinah najdemo tako v konoplji kot v marihuani. Ker ga v večini sevov konoplje najdemo v zelo nizkih koncentracijah (manj kot odstotek ga je v marihuani in manj kot dva odstotka v konoplji), šteje za manjši kanabinoid. Prva sta ga leta 1964 odkrila in izolirala izraelska znanstvenika Yehiel Gaoni in Ralph Mechoulam, leta kasneje pa so japonski raziskovalci ugotovili, da se CBG prvotno pojavi kot CBGA (kanabigerolna kislina) in se sčasoma ob izpostavljenosti toploti sintetizira v aktivni kanabinoid. Gre torej za kanabinoid, ki za razliko od THC-ja nima nikakršnih omamnih ali evforičnih učinkov, dejansko pa nekateri zgodnji dokazi kažejo, kot smo že omenili, da CBG celo zavira opojne učinke THC-ja.
Kako torej pridemo do CBG-ja?
CBG je torej nekisla oblika kanabigerolne kisline (CBGA), ki je temeljna kislina, iz katere se sintetizirajo drugi kanabinoidi. CBGA je tako prvi kanabinoid, ki se tvori v rastlinah konoplje, ko pa ta dozori, encimi razgradijo CBGA v druge kisle kanabinoide. CBGA se večinoma sintetizira v kanabidiolno kislino (CBDA), tetrahidrokanabinolično kislino (THCA) in kanabikromensko kislino (CBCA). Kasneje, ko se rastlina konoplje postara ali dekarboksilira, se ti kisli kanabinoidi pretvorijo v svoje aktivne različice CBD, THC in CBC.
Razlika med CBG in CBD
Glavna razlika med tema dvema kanabinoidoma je, da CBG pomaga pri ustvarjanju CBD-ja, kar pomeni, da sta oba kanabionida, čeprav sta znotraj iste rastline, različni spojini. Pomembno je tudi poudariti, da vse kaže, da na endokanabinoidni sistem vplivata na različne načine. Raziskovalci namreč predvidevajo, da tako CBG kot CBD sicer kot posrdna agonista zavirata receptorje CB1 tako, da se drugi kemični selniki nanje ne morejo vezati, vendar se CBD, v nasprotju s CBG-jem, na CB2 receptorje ne veže neposredno. Niti CBG niti CBD sicer nista opojna kanabinoida, tako da njuna uporaba pri uporabniku ne povzroča nikakršnih evforičnih učinkov.
Pozitivni učinki CBG-ja: zaključki raziskav
Konoplja se v zdravstvene namene sicer uporablja že tisoče let, kljub temu pa so znanstveniki šele v zadnjih nekaj desetletjih začenjajo prepoznavati spojine v tej rastlini ter razumeti, kako kanabinoidi sodelujejo z naravnimi sistemi telesa in medsebojno delujejo na spodbujanje dobrega počutja. CBG je med njimi še najmanj raziskan, dosedanje ugotovitve pa kažejo, da vpliv CBG-ja na kanabinoidne receptorje povezane s G-beljakovinami spodbuja učinkovitost in delovanje telesa in njegovih funkcij, kar vodi v splošno boljše zdravje.
Kaj je THC?
THC ali tetrahidokrokanabiniol je najpogosteje prepoznan in tudi raziskan kanabinoid, ki ga najdemo v konoplji. Odgovoren je za glavni psihoaktivni učinek pri uživanju konoplje, saj stimulira dele možganov, ki povzročajo sproščanje dopamina, kar ustvarja občutek evforije, dobrega počutja in velik občutek sprostitve. Ta kanabinoid ima sicer tudi analgetične učinke, ki lajšajo simptome bolečin in vnetja.
To je najpogosteje prepoznan in pogosto najden kanabinoid znotraj konoplje; pomeni delta-9-tetrahidrokanibinol. Ta kanabinoid je odgovoren za glavni psihoaktivni učinek pri uživanju konoplje, stimulira dele možganov, ki povzročajo sproščanje dopamina – kar ustvarja občutek evforije in dobrega počutja. THC ima tudi analgetične učinke, ki lajšajo simptome bolečine in vnetja. V kombinaciji povzročajo velik občutek sprostitve.
Kaj je CBD?
CBD (Kanabidiol) je naravno prisotna spojina v smolnatem cvetu konoplje, rastline z bogato zdravilno zgodovino, ki sega tisoče let nazaj. Znanstveniki in raziskovalci vsega sveta že vrsto let preizkušajo in potrjujejo njegove terapevtske lastnosti, v vsakem primeru pa gre za dokazano varno snov, ki ne povzroča zasvojenosti in je ena izmed tistih, ki so za konopljo edinstveni in ji dajejo močan terapevtski profil.
CBD naj bi pomagal pri lajšanju tesnobe, depresije in posttravmatske stresne motnje, pomagal pa naj bi tudi pri nespečnosti. Priljubljen je ravno zato, ker ni psihoaktiven, ponuja pa se ga v mnogih različicah: od olja in cvetov do pršil za nos in lizik, kar pomeni, da je tržišče polno CBD-ja, samo najti je treba pravi način za uporabo.
Kanabinoid CBD, ki ga najdemo v konoplji, vsekakor ni več neznanka, o njem je narejenih že precej raziskav, na priljubljenosti pa pridobiva tudi zaradi svojih blagodejnih učinkov na človekovo telo. Izkazalo se je namreč, da je ta kanabinoid, ki za razliko od THC-ja nima nikakršnih psihoaktivnih učinkov, lahko koristen za različna zdravstvena stanja. O stranskih učinkih kombiniranja CBD-ja z ostalimi zdravili je narejenih premalo kliničnih raziskav, da bi jih lahko z gotovostjo potrdili, vseeno pa obstaja že nekaj dokazov o določenih povezavah med njimi.
Zdravila za redčenje krvi
Pri hkratnem jemanju CBD-ja ter zdravil za redčenje krvi obstaja večje tveganje za krvavitev, saj CBD poveča moč teh zdravil, ki zato v telesu ostanejo dlje časa. Zdravil za redčenje krvi se tako ne sme kombinirati s CBD-jem brez posvetovanja z zdravnikom.
Pomirjevala
CBD sicer nima takšnih sedativnih učinkov kot jih ima THC, kljub temu pa je raziskava iz leta 2006 pokazala, da ta kanabinoid lahko pozitivno vpliva spanec. Če torej CBD kombiniramo s pomirjevali, jim CBD poveča učinek, zato je to treba upoštevati tudi pri doziranju enega in drugega zdravila.
Zmanjšana učinkovitost zdravil
Nekatere raziskave so pokazale, da CBD zmanjšuje učinkovitost zdravil, pri katerih veljajo natančne zahteve glede doziranja. Kljub temu, da CBD v manjših dozah načeloma ne bi smel vplivati na učinke, ki jih imajo ostala zdravila, je treba s CBD-jem začeti počasi in z manjšimi odmerki, ki se jih sčasoma zvišuje. Vse namreč kaže na to, da večji odmerek CBD-ja poviša tudi tveganje za pojav stranskih učinkov. Pred kombiniranjem CBD-ja in drugih zdravil se torej posvetujte s svojim zdravnikom, ki vam bo znal najbolje svetovati.
